Splošne smernice o ogrevanju, ki bi jih morali vedeti.
Prostore ogrevamo, da bi se v njih počutili prijetno. Temperatura zraka je samo eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na našo ugodno počutje v prostoru. Velik vpliv na našo dobro počutje v prostoru imajo tudi drugi dejavniki.
- Temperatura sten, ki nas obdajajo (tla, strop, zidovi)
- Vlažnost zraka v prostoru
- Gibanje zraka v prostoru
Primer: Če so stene hladnejše je potrebna višja temperatura zraka, da bi se podobno počutili.
Z gretjem tako ustvarjamo razliko, ki nastaja med notranjimi in zunanjimi temperaturami. Prav tako ustvarjamo razliko, ki nastaja z ventiliranjem zraka in obdobjem , ko ne ogrevamo.
Zmotno je razmišljanje, da obdobja daljšega neogrevanja in zapiranja gretja v določenih prostorih prinese privarčevanje na stroških ogrevanja. Vsaj v večini primerov ne.
Kako lahko prihranimo?
- Z načrtovanjem in gradnjo objektov ,ki imajo dobro razporeditev prostorov
- Talno oziroma stensko ogrevanje
- Kvalitetno zunanjo in notranjo izolacijo
- Opremljanje prostorov z pohištvom,k i ima slabo prevajanje toplote
- Rekuperacijo (ventiliranje zraka, ki izkorišča »odpadke« toplote)
Če gre za novo gradnjo sledi dobro izbran sistem gretja in regulacije ogrevanja. V primeru, da saniramo star sistem ogrevanja,pa je potrebno narediti nekoliko spremenjen načrt. Sistemi ogrevanja, ki so odlični za novo gradnjo so lahko pravo nasprotje sistemov ogrevanja, ki so primerni za starejše objekte.
Plinski in oljni kondenzacijski kotli
Izkoriščajo toplino, ki gre v dimni sitem. (dimnike)tako, da se plini kondenzirajo in vračajo v sistem. Izkoristek teh kotlov je do 20 % večji, kot pri klasičnih kotlih. Čeprav lahko delujejo pri višjih temperaturah , največji prihranek dosegajo pri ogrevanju vode do cca . 50°C. Te temperature so pa primere predvsem za sisteme, ki imajo nizek režim ogrevanja (talno in stensko ogrevanje) .Če jih želimo dobro izkoristiti pri sistemih, ki uporabljajo radiatorsko ogrevanje je potrebno moč radiatorjev povečati za cca. 100 %.
Toplotne črpalke
Varčne in izredno priljubljene. Odjemajo temperaturo iz zraka, zemlje ali vode. S pomočjo kompresorja prenašajo temperaturo direktno v zrak ali vodo, ki ogreva sistem. Toplotna črpalka izkorišča električno pogonsko energijo tako, da daje 3 do 5 krat več energije, kot bi za ogrevanje porabili, če bi izkoriščali samo električno energijo.
Prednosti:
- Ekološko zelo prijazne okolju.
- Nizki stroški ogrevanja (nizkoenergetski objekti)
Slabosti:
- Neprimerne za objekte, ki uporabljajo radiatorsko ogrevanje
- Potreben dodaten vir energije
- Relativno visok vložek
Zanesljivo in cenovno ugodno ogrevanje objektov. Slabša stran teh kotlov je, da je potrebno vložiti več osebnega truda. Nalaganje, čiščenje, priprava polen itd. Priporočljiva je kombinacija s hranilnikom vode. Z njim povečamo izkoristek kotla in podaljšamo čas ogrevanja. Dobra izbira so kotli , ki so na uplinjevanje. S pomočjo podpihovanja(ventilatorji) in regulacije (opcija lamda sonde) dosegajo izkoristke tudi do 90 in več %. Njihova prednost je predvsem v tem , da nam bistveno zmanjšajo vložek našega dela. ( manj nalaganja, čiščenja in prižiganja)
Klasični oljni in plinski kotli
Primerni za starejše objekte. Pri izbiri klasičnih kotlov je potrebno izbrati ustrezno moć in regulacijo. Potrebno je redno vzdrževanja gorilnika in poskrbeti za redno čiščenje kotla. Priporoča se čiščenje na cca. 3000 l porabjenega olja oziroma enkrat na kurilno sezono. Servis in nastavitve gorilnike je potrebno prepustiti serviserjem , ki so za to ustrezno usposobljeni. Veliko se uporabljajo tudi nizko temperaturni kotli, ki se razlikujejo od klasičnih predvsem po tem, da lahko delujejo na nekoliko nižjih temperaturah dvižnega voda. . Paziti seveda moramo, da imamo za te kotle ustrezne dimnike. Če dimniški sistem ni ustrezen lahko pride do kondenza. Pred montažo teh kotlov se posvetujte s strokovnjakom, ki vam bo ustrezno svetoval glede dimnikov. Velikokrat je potrebna tudi sanacija dimnikov.
Talno ogrevanje, ploščato ogrevanje
Je ogrevanje kjer cela površina tla, sten ali stropa deluje kot ogrevalno telo. Najpogostejša je izvedba talnega sistema ogrevanja. Izvedba je lahko z električno mrežo, pogostejša in primernejši je sistem kjer so položene cevi skozi katere se priteka ogrevana voda. V prostorih kjer se veliko zadržujemo (dnevna soba) je temperatura ponavadi omejena na cca 24°C v prostorih kjer se zadržujemo krajši čas in kopalnicah je lahko ta temperatura nekoliko večja 30°C do 35°C. Zaradi nizkih temperatur ogrevanja je ta sistem ogrevanja primeren za objekte, ki imajo nizke izgube toplote. (primerna izolacija) Talno ogrevanje v primerjavi z radiatorskim ogrevanjem zmanjšuje stroške ogrevanja. Posebno je primerno za plinsko in oljno kondenzacijo in za toplotne črpalke.
Radiatorsko ogrevanje
Radiatorsko ogrevanje je zaradi svoje cene in univerzalnosti najpogostejša oblika ogrevanja. Tukaj je potrebno poudariti, da ta sistem ni primeren za ogrevanje s toplotnimi črpalkami.
Sončni kolektorji
Odločiti se moramo ali bomo sistem uporabljali za ogrevanje sanitarne vode ali bomo sistem uporabili tudi za podporo ogrevanju. Podpora ogrevanju je smiselna predvsem pri objektih, ki imajo sistem ploščatega-nizko temperaturnega režima ogrevanja.
Zakaj sončna energija?
- Do 75% letni prihranek pri ogrevanju sanitarne vode
- Velika neodvisnost od kriznih razmer in rasti cen
- Dolga življenjska doba solarnih sistemov
- Pomemben in navzven viden prispevek k ohranitvi čistega okolja
- Možnost pridobitve solarne subvencije
Kakšna je razlika med ploščatimi in cevnimi (vakumski) kolektorji?
Ploščati kolektorji so v uporabi že vrsto let in jih odlikuje predvsem njihova enostavna izvedba, odpornost na različne fizikalne in mehanske vplive, hitra in enostavna montaža ter nenazadnje tudi ugodna cena. Klasični kolektor prejema toploto preko absorpcijske plošče in jo s pomočjo prenosnega medija v bakrenih ceveh prenese do grelnika sanitarne vode ali hranilnika toplote.
Absorber je iz pločevine, na katero so pritrjene cevi, v katerih se pretaka prenosni medij toplote. Za povečanje vpojnosti sončnega sevanja je absorber ponavadi črno prebarvan. Nanj so naneseni posebni visokoselektivni površinski nanosi, ki še dodatno izboljšujejo pretvorbo sončnega sevanja in se običajno nanašajo z galvanizacijo. Za znižanje toplotnih izgub v okolico je zadnja stran kolektorja dobro toplotno izolirana. Zasteklitev na zgornji strani pa služi za preprečevanje odvoda toplote iz absorberja zaradi vetra ter dodatno zadržuje toploto, ki jo oddaja absorber v okolico.
Novejša izvedba s precej izboljšanim izkoristkom so vakuumski cevni kolektorji, ki jih za razliko od klasičnih odlikuje veliko večja učinkovitost delovanja tudi ob slabših vremenskih pogojih, kot so veter, nižje zunanje temperature in velike spremembe vpadnega kota sevanja. Vakuum kot najboljši izolant 100% preprečuje izgubo pridobljene toplote v okolico in tako omogoča visoko učinkovitost. Ena od velikih prednosti vakuumskih kolektorjev je zagotovo naprednejša tehnologija, ki omogoča koristno rabo sončne energije praktično čez celo leto. Ker je proizvodnja steklenih vakuumskih cevi zelo zahtevna, so ti kolektorji nekaj dražji od klasičnih ploščatih.
Določanje potrebne toplote
Najvažnejši parameter za dimenzioniranje potrebne površine SSE je poraba toplote. Zaradi tega je potrebno biti pri določanju potrebne toplote še posebej natančen. Nekaj energije se pri vsaki stavbi, v odvisnosti od vrste stavbe in njenega namena, poleg porabe za ogrevanje porabi tudi za pripravo sanitarne tople vode. Običajna poraba je sestavljena predvsem iz dveh postavk:
- sanitarna topla voda
- ogrevanje prostorov
Določanje potrebne toplote za ogrevanje
Drugi največji porabnik toplote poleg priprave sanitarne tople vode je ogrevanje prostorov. Če prekrijemo letno krivuljo toplotnih potreb s krivuljo sončnega obsevanja, opazimo da sta si v nasprotju. Prav meseci, ko je potreba po toploti največja, sovpadajo z najmanjšim sončnim obsevanjem v letu.
Določanje potreb po topli vodi
Za določanje potreb po topli sanitarni vodi, in s tem posredno povezanim dimenzioniranjem površine sončnih sprejemnikov, igra - poleg povprečne dnevne potrošnje - pomembno vlogo tudi karakteristika porabe oz. ti. porabniški profil. Le-ta se lahko glede na uporabo stavbe in časovno odvisnost precej spreminja.
Nepisana pravila:
Se uporabljajo na podlagi dolgoletnih izkušenj, priporočil proizvajalcev in primerov iz prakse. V praksi nekje velja pravilo, da za ogrevanje tople sanitarne vode zadostuje površina SSE 6 m2, ustrezno orientirana proti jugu z naklonom 45° ter ustrezen 300 litrski hranilnik toplote. Razlike so tudi med izkoristki kolektorjev . V praksi pa te razlike niso toliko velike, kot jih reklamirajo različni proizvajalci.
Regulatorji ogrevana (sobni termostati in vremensko vodeni regulatorji)
Regulatorji ogrevanja se v prkasi uporabljajo na več načinov. V manjših stanovanjih je običajno, da se v osrednjem prostoru postavi sobni termostat, ki upravlja temperaturo v stanovanju. Ta termostat je lahko programski, ki omogoča avtomatski izbor različnih temperatur v obdobju dneva ali tedna. Priporočljivo je na ogrevalna telesa postaviti termostatske ventile, ki omogočajo reguliranje temperature v posameznih prostorih.
Druga možnost (primernejša za večje objekte, hiše, stanovanja) je vgradnja vremensko vodene regulacije. Ta s pomočjo več parametrov –zunanja temperatura, dan ali noč, temperatura dvižnega voda , sanitarne vode itd . skrbi za optimalno delovanje sistema ogrevanja. Skratka sodobna vremensko vodena regulacija omogoča prilagajanje ogrevalne krivulje specifičnim potrebam objekta. Glede na zunanje temperature prilagaja sistem ogrevanje, da le ta odreagire preden pride do padcev temperature v prostorju. S tem se zmanjšuje histereza temperatur v prostoru in zmanjšuje poraba energenta za ogrevanje.
Za konec
Izbrati ustrezen sistem ogrevanja ni lahka naloga. Predvsem iz razloga, ker se cene energent ov vsakodnevno spreminjajo. Opisal sem osnovne značilnosti sistemov ogrevanja, ki so največ v uporabi. Kotle na pelete, sekance , bio maso itd. sem tokrat izpustil V podrobnosti se nisem spuščal. Pri izbiri sistema ogrevanja upoštevajte naslednje dejavnike:
- Finančne zmožnosti
- Lega objekta
- Način izgradnje
- Izolacija objekta
- Razmerje cena-kvaliteta
Končna izbira je vaša
Roman Štabuc inž.inf.
